To bo v zadnjih šestnajstih letih že njihov štirinajsti
medsebojni obračun v finalni seriji, zadnje štiri so dobile Kamničanke.
Kamniške odbojkarice so do svojega prvega naslova državnih
prvakinj prišle leta 2010. V Mariboru so pod vodstvom Francija Obolnarja s 3:2
premagale Novo KBM Branik, v zmagah je bilo 3:1, od takrat pa se kamniška in
mariborska ekipa v finalu končnice državnega prvenstva nista srečali le leta
2019 in lani. Obakrat je v finalu namesto ene od ekip igral GEN-I Volley, ki je
obakrat ostal praznih rok. Leta 2019 po zaslugi Mariborčank, ki so pred tem v
polfinalu premagale prav Kamničanke, lani pa je bil od Novogoričank v finalu
boljši Calcit Volley.
Toda vse to je zdaj že zgodovina, tako kot je zgodovina tudi nedavni finalni
obračun pokala Slovenije, v katerem so Mariborčanke prvič v letošnji sezoni
premagale Kamničanke in se spet veselile pokalne lovorike. V Kopru so varovanke
Bruna Najdiča povedle z 2:0 v nizih, vendar nadaljevanje zanje ni bilo več tako
uspešno, bankirke so prevzele vajeti igre v svoje roke in se po petih porazih,
v katerih niso osvojile niti niza, zasluženo veselile svoje prve letošnje zmage
nad kamniško ekipo.
»Že prvi niz bi se lahko obrnil v drugo smer in bi ga lahko
izgubili, smo pa zato drugi niz odigrali dobro, toda v tretjem smo bili premalo
agresivni. V četrtem nizu smo zaostanek sicer nadoknadili, vendar v končnici
nismo bili dovolj zbrani, v petem pa nismo imeli več priložnosti, da bi prišli
do zmage. Pokazalo se je, da ima Branik, kar govorim že vso sezono, kakovostno
ekipo, dejstvo pa je, da nismo igrali tako kot na večini dozdajšnjih
medsebojnih tekem in to je potem odločilo,« se je zadnje medsebojne tekme dotaknil
trener Kamničank.
Po finalu pokala Slovenije sta obe ekipi imeli več kot
tritedenski premor zaradi kvalifikacij za uvrstitev na EP do 20 let in nato še
do 18 let, mimogrede, obe slovenski reprezentanci sta se na EP uvrstili. V tem
času so se igralke psihično in telesno spočile, pozdravile tudi nekatere manjše
poškodbe, žal pa je bilo nekaj igralk bolnih, tako da vse le ni potekalo tako,
kot bi si Najdič želel.
»Dobro bi bilo v redu, če bi vmes imeli nekaj tekem in bi
preko njih skušali spet priti v zmagovalni ritem. Spet smo imeli nekaj težav z
boleznijo in šele prva tekma bo pokazala, kje sploh smo. Nekaj podobnega sicer
velja tudi za mariborsko ekipo, tako da smo oboji na istem. Od začetka sezone
do finala pokala smo imeli praktično vsak teden po dve tekmi, zdaj pa niti ne
vemo, kje smo, kako se bomo odzvali. Zato tudi pravim, da bi bilo dobro, če bi
imeli kakšno tekmo, da bi videli, katerim zadevam bi se bolj posvetili. Delali
smo, kar smo lahko delali, ni bilo vse optimalno, ampak tekma bo dala prve
odgovore in po njej bomo lahko govorili o sami pripravljenosti in kakovosti
naše igre.«
Prav zaradi te negotovosti bo prva tekma finala končnice še
toliko bolj pomembna.
»Zagotovo, vsaj z našega vidika, kajti videli bomo, kako se bomo odzvali po
tistem porazu, drugače pa bo vsaka tekma poglavje zase. Se pravi, vsako tekmo,
ki se bo končala, bomo morali čim prej pozabiti in se pripraviti na novo. Za
zdaj je vsa naša osredotočenost namenjena sredini tekmi, ki nas čaka v
Kamniku,« je pred prvim finalnim obračunom končnice državnega prvenstva še
dejal Najdič, ki ne pričakuje kakšnih posebnih presenečenj s strani nasprotnic.
»Letos smo odigrali že toliko medsebojnih tekem, da težko
presenetimo drug drugega. Vemo, kaj moramo mi odigrati, verjetno Mariborčanke to
vedo zase, ampak še enkrat pravim, premog je bil dolg, kdo pa ga je bolje
izkoristil, bomo videli v sredo.«
Z največ naslovi državnih prvakinj se lahko pohvalijo mariborske odbojkarice,
ki so jih do zdaj osvojile šestnajst. Od tega pet zaporedoma v letih 1998 in
2002, leta 2003 pa so njihovo vladavino prekinile Novogoričanke. Mariborčanke
so nato štirikrat zaporedoma zmagale v letih od 2011 do 2014, s prav tako
štirimi zaporednimi naslovi pa se lahko pohvalijo tudi Kamničanke, ki imajo
tako lepo priložnost, da izenačijo serijo neprekinjenih naslovov državnih
prvakinj. Kot rečeno so pri sedmih naslovih, trikrat je bil najboljši GEN-I
Volley oziroma Hit Nova Gorica, kot se je takrat imenovala ekipa, dvakrat je
bil najboljši Sladki greh Ljubljana po enkrat pa Abes Trade Celje, Bank Austria
Bled, Kemiplas Koper in TPV Novo mesto.